Trajnost in njen pomen: razvoj, koncept in prihodnost

Nekoč so bila študentska gibanja tista, ki so drastično zamajala obstoječo staro ureditev. Dandanes pa se tudi starejši ljudje podajajo na ulice, da bi opozorili na podnebne spremembe, izumrtje vrst ter neenakomerno porazdelitev dobrin in hrane. V družbi o tem obstaja veliko različnih razprav. Pri tem pa izstopa zlasti ena tema: trajnost.

Za podjetja, kot smo mi, postajata vedno pomembnejši tudi trajnost in ozaveščenost o okolju. Mnoga podjetja gradijo na modelu treh stebrov in izoblikovanih trajnostnih strategijah. Toda kako je nastal koncept trajnosti in kaj točno ta izraz opredeljuje? Ta članek se ukvarja točno s to tematiko in pojasnjuje model s 3 stebri.

Trajnost v preteklosti Zgodovina trajnosti

Kdaj je človeka začel zanimati koncept trajnosti? Da bi razumeli razvoj tega koncepta, se moramo ozreti v preteklost: že leta 1713 je glavni direktor Carl von Carlowitz uporabil izraz trajnost, da bi opozoril na pomanjkanje lesa na nacionalni ravni. Bil je absolutni pionir na tem področju.

Danes je izraz trajnost trdno zasidran v znanosti in termin, zaradi katerega ves svet pogostokrat zadržuje dih. Z ustanovitvijo znanosti, posvečene trajnosti, kot podpodročja družbeno-ekoloških raziskav v letu 2001, pa tudi z "Agendo 2030 za trajnostni razvoj", sprejeto leta 2015 na Generalni skupščini ZN, so bili opredeljeni cilji trajnostnega razvoja. Raste nova zavest o okolju. K temu je pripomoglo predvsem gibanje PETKI ZA PRIHODNOST (FRIDAYS FOR FUTURE).

Če iščete definicijo pojma trajnost, si lahko ogledate Brundtlandovo poročilo, objavljeno leta 1987. V poročilu je opredeljeno, da življenje prihodnjih generacij na nobenem področju življenja ne sme biti slabše od življenja sedanje generacije.

Na podlagi tega izjemnega glavnega načela v Brundtlandovem poročilu so se pojavile tri strategije, ki temu sledijo:

zadostnost porabe
učinkovito uporavljanje z viri
energija in konsistenca v ponovni ocenitvi virov

V preteklosti so bili kot model za to uporabljeni »trije stebri trajnosti«.

Trije stebri trajnosti: ekologija, gospodarstvo in družbeno vedenje

O "3-stebrnem modelu" so mednarodno razpravljali na svetovnem vrhu leta 2002 v Johannesburgu v Južni Afriki. Od takrat ta model zagotavlja standard in služi kot vodilo za trajnost in skladnost z njo. V okviru svetovnega vrha so bili sprejeti sporazumi v velikem številu držav, med drugim tudi v Nemčiji. Vsi sporazumi pa temeljijo na načelu treh stebrov. Primarni cilj 3-stebrnega modela je uskladiti družbeni, gospodarski in ekološki razvoj ter tako delovati bolj trajnostno.

1. steber: Ekologija

Ekologija je znanost, ki upošteva medsebojne odnose med živimi bitji in njihovim okoljem. Zaradi tega je to podpodročje biologije in se ukvarja s preživetjem živih bitij v njihovem okolju. To pa seveda velja tudi za ljudi. Prav ljudje pa so tisti, ki imajo velik vpliv na okolje in razpoložljive vire po vsem svetu.

Cilj ekološke trajnosti sta ohranjanje virov in zavestna raba razpoložljivih rezerv, kot je les. Prednostne naloge ekološke trajnosti so ohranjanje raznolikih vrst in organizmov ter zmanjšanje emisij CO2, onesnaževal in zdravju nevarnih snovi.

2. steber: Družbeno

Zdaj pa poglejmo drugi steber. Znano je, smo ljudje čredne živali. Tako najbolje preživimo v skupinah, ki si v svojem bistvu delijo prizadevanje za isti cilj. To sicer ne pomeni, da člani naše skupine ne morejo biti popolnoma različni: na primer glede vrednot, življenjskega sloga ali miselnosti.

Navsezadnje nismo vsi socializirani na enaki ravni. Naše družbeno vedenje je psihološki, kulturni in delno prirojen pojav. Tu pa igra ključno vlogo vzgoja že od malih nog. Prav tako bi morali biti sposobni premostiti te razlike – in še vedno dobro preživeti.

Človekove pravice, ki so jih sprejeli Združeni narodi leta 1948, temeljijo točno na tem. Pri človekovih pravicah gre med drugim tudi za družbeno trajnost. Osrednje sporočilo: Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo. Poleg poštenega plačila je v ospredju skupno dobro družbe. To vključuje spodbujanje usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja. Prisilnost, izkoriščanje in otroško delo so nezdružljivi z družbeno trajnostjo oz. vzdržnostjo.

3. steber: Gospodarstvo

Zadnji steber v 3-stebrnem modelu je gospodarstvo. Cilj gospodarstva je preučiti vrednosti izdelkov, storitev in tovornega prometa. Tu pa se pojavi razlika med gospodarstvo in poslovno upravo. Kot trenutni status quo se trenutno gospodarstvo vedno primerja z normativnim gospodarstvom – torej s takšnim, kot bi gospodarstvo moralo biti. Ekonomske raziskave družbe so torej močno odvisne od razmer v okolju. Razlog za to je, da so vanje vključeni statistični podatki o kriminalu, izobrazbi, družini, pravu itd.

Povzetek 3-stebrnega modela
3-stebrni model podjetjem in tudi državi ponuja določene smernice. Posledično je mogoče doseči večjo trajnost – tudi v podjetjih. Pomembno je, da tri stebre obravnavamo povsem enakopravno in ne dajemo prednost ekologiji, socialnim vprašanjem ali gospodarstvu.

Kritika 3-stebrnega modela

"Spletite svoje misli v pisano sukno, ki vas bo razveselila in ogrela druge" je znan irski rek. Kulturne razlike in medosebna konkurenca so v močnem nasprotju z želenim konceptom trajnosti. Vsak sebe najraje vidi v ospredju in tega ni mogoče čez noč pozabiti.

Ko gre za tekmovalno vedenje, ločimo med intra- in interspecifično konkurenco. Medtem ko so medosebni odnosi močno odvisni od družbenega uspeha in so bili na primer že zgodaj vključeni v vidik razdeljevanja hrane, živali in rastline tekmujejo s človeškimi prizadevanji za nastanitev in naselitev.

3-stebrni model se tako vse bolj obravnava kot glavni dejavnik trajnostne strategije. Vendar pa je pogosto mogoče opaziti, da podjetja veliko govorijo o zelenih strategijah, a jih le v majhni meri izvajajo v praksi. Kljub temu smo ljudje odvisni od narave, zato so jo zlasti večja podjetja dolžna spoštovati s svojimi dejanji.

Človekova odvisnost od virov je tudi posledica dejstva, da ni ravnovesja med rastjo virov in rastjo prebivalstva. Narava se uravnava sama in je v tem pogledu bistveno boljša od ljudi.

Količina surovin oz. virov in povpraševanje po njih ne sovpadata več. Kritika tega 3-stebrnega modela ja zaradi tega lahko v tem, da so omenjeni trije stebri le teoretično enaki, v resnici pa je bilo gospodarstvo v preteklosti močno prednostno.

Hierarhija potreb po Maslowu

Ker je določene vidike 3-stebrnega modela za trajnost težko uresničiti, se kultura premakne v središče možnih pristopov. Psiholog Abraham Maslow je razvil Hierarhijo potreb po Maslowu, s katero je skušal razložiti potrebe ljudi. To hierarhijo potreb je mogoče uporabiti tudi v povezavi s trajnostjo. Cilj Hierarhije potreb po Maslowu je vključiti potrebe vsakega posameznika v trajnostne rešitve.

V skladu s tem ima vsak človek željo, da najprej izpolni svoje osnovne potrebe. Na podlagi tega sledijo v obliki piramide (hierarhije) varnostne, družbene potrebe, potrebe posameznika in prizadevanje za samouresničitev potreb.

Če ne vemo točno, kakšne so naše potrebe, si jih lahko napačno razlagamo. Na primer, naša želja po porabi je pogosto posledica dejstva, da želimo zapolniti družbene vrzeli na psihološki ravni – ali pa si prizadevamo za večjo prepoznavnost. Zdravo povpraševanje v smislu zasebnih in korporativnih potreb tako prispeva k večji trajnosti. Na ta način lahko naredimo nekaj dobrega za okolje, In sicer tako da podrobneje pogledamo svoje (podjetniške) potrebe.

Podpora okolja okolje s primernim nakupovalnim vedenjem

Tudi pri nakupovanju lahko mislite na okolje. Podjetja, ki tako kot mi cenijo vidik trajnosti, pomembno prispevajo na poti do podnebne nevtralnosti. Pri nakupovanju ste lahko pozorni na to, kako druga podjetja cenijo okolje. Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali preveriti, ali podjetje deluje trajnostno:

Bodite pozorni na zaupanja vredne oznake; ekološka in pravična trgovina ne pomeni nujno, da so izdelki trajnostni.
Nepomembne lastnosti izdelka so pogosto poudarjene pozitivno. V EU je na primer prepovedano proizvajati otroške stekleničke, ki vsebujejo BPA, vendar mnoga podjetja oglašujejo, da ga ne uporabljajo.
Pozorno si oglejte podjetja, ki se opisujejo kot trajnostna, in bodite pozorni na oznake ali certifikate.
Ohranite zdravo mero kritične presoje in se pozanimajte o izdelkih in podjetju. Če ste v dvomih, se lahko ponovno obrnete na službo za pomoč strankam zadevnega podjetja in se tako izognete podnebno škodljivim nakupom.

Trajnost je mogočna beseda, o kateri se v javnosti veliko razpravlja. Kljub temu lahko vsak posameznik prispeva k okolju – ne le s trajnostnim nakupovanjem, ampak tudi na primer s pravilnim ločevanjem odpadkov ali trajnostno porabo.