Razsvetljava in arhitektura

Kratek izlet v zgodovino prepletanja svetlobe in teme.

S tem naslovom nas oba elementa spomnita na monumentalne zgradbe. Ali na znane arhitekte, kot so Le Corbusier, ali soustanovitelja Bauhausa Walter Gropius in Ludwig Mies van der Rohe. Toda tudi tisti, ki nimajo diplome iz arhitekture, bodo v tem članku našli koristna dejstva za razumevanje učinka svetlobe v prostoru! Vabimo vas na skupno potovanje skozi različna obdobja in človeške strukture, kjer bomo povzeli vse pomembne izkušnje vse od časa odkritja ognja: tako da bo tudi vaš naslednji projekt deležen ustrezne razsvetljave.

Ko so ljudje pred 300.000 leti ukrotili ogenj ...

... človeška vrsta ni le zagotovila evolucijske prednosti v smislu samoobrambe, ampak je tudi prvič "udomačila" svetlobo in toploto. Ko so poleg tabornega ognja del človeškega vsakdana prazgodovinskih ljudi postale tudi bakle, lojne sveče in oljne svetilke, so ljudje lahko celo prenašali svetlobo. Arheologi so našli starodavne oljne svetilke, ki naj bi bile stare več kot 10.000 let.

Naša svetila Photonia ne deluje več na osnovi vnetljivega olja. Vseeno pa so naša svetila zelo mobilna oz. premična. Poskrbeli smo tudi za ustrezno zunanjo razsvetljavo z ustrezno dolgimi kabli. Poleg tega smo s tem poskrbeli tudi za večjo udobnost in zagotavljanje homogenega sija svetlobe skozi centralno nameščeno vtičnico E27, ki spominja na obliko bakel ali oljnih svetilk iz davnih časov. A brez skrbi, pri naših svetil ne boste opazili utripanja svetlobe!

Vabimo vas, da odkrijete in spoznate družino svetil Photonia. >

Prostoren vrt z velikimi belimi stebri, paviljoni in potmi, osvetljenimi s svetili SLV.

Verske zgradbe in stremljenje k svetlobi

V skoraj vseh svetovnih religijah ima svetloba pomembno vlogo. Predstavlja vse, kar je božansko, in ustvarja sveto vzdušje v monumentalnih krajih molitve in templjih. Svetloba usmerja pozornost molitev na bistvo. Medtem ko se je slog svetih zgradb nenehno spreminjal skupaj z njihovo podobo, pa je odnos do svetlobe ostal enak.

V najrazličnejših religijah je svetloba "svetlost", ki ljudem daje orientacijo, oziroma predstavlja "osnovo vsake zavesti". V skladu s tem so arhitekti v svoje zasnove prenesli pomemben pomen svetlobe.

Kar se uporablja v verskih kontekstih in stavbah, je mogoče prepoznati tudi zunaj verskih veroizpovedi. Saj v večini primerov velja, da je v uporabo stavbe za določene namene že vključena tudi njena podoba oz. zasnova. Pisarniški prostori se uporabljajo drugače kot na primer prometne površine. Industrijske hale zahtevajo drugačen koncept razsvetljave kot trgovine.

Za poudarjanje posebnih gradbenih elementov se načrtovalci razsvetljave zanašajo na podporo umetne svetlobe za templje, verske zgradbe ali druge arhitekturne poudarke. Pomembno je vprašanje ohranitve stavbe, pri čemer posebno vlogo igra tudi spomeniško varstvo. Zato je pri načrtovanju razsvetljave vedno priporočljivo vključiti strokovnjake. Naša interna ekipa strokovnjakov se je že soočila z mnogimi projekti, pri katerih so posebno vlogo igrala med drugim tudi mansardna okna ali zaščita spomenika.

Brez poznavanja konkretnega projekta vam lahko vedno priporočamo kabelske sisteme oz. sisteme vrvi in napetostne tirnice. Ti zagotavljajo prilagodljivost pri namestitvi različnih luči. Za pritrditev nosilcev morate na primer samo enkrat vrtati v zid. Posamezne luči lahko nato spremenljivo namestite vzdolž tirnic/vrvi.

Tukaj si lahko ogledate naš novi sistem reflektorjev in luči Numinos® >

Sodobna arhitektura: preplet svetlobe in senc.

Za današnjo arhitekturo in oblikovanje prostorov je načrtovanje razsvetljave prav tako pomemben sestavni del, kot je to izračun statike. Prostorsko razmišljanje in prostorsko doživetje sta neločljivo povezana z zaznavanjem prek različnih telesnih čutov. Poleg občutka ravnotežja, topline in hladnega zaznavanja ali sluha ljudje zaznavajo prostor predvsem s svojim vidom. Stereoskopski vid, ki združuje dve različni sliki naših oči, zagotavlja prostorski vtis in možnost ocenjevanja razdalj.

Da pa bi naše oči sploh lahko zaznale karkoli, pa je to, kar lahko zaznajo, najprej sploh treba zgraditi oziroma ustvariti. Pri tem, zlasti pri načrtovanju razsvetljave, pa je pogosto treba upoštevati nekatere specifikacije ali posebne značilnosti.

Gradbeni slogi in razsvetljava

Odkar so se začeli naseljevati v skupnostih, se je odločitev, kje se nastaniti, v večini primerov začela z odločitvijo o gradnji stavb. Stavbe pa se razlikujejo po obliki in dizajnu, odvisno od regije ali stoletja, v katerem so bili zgrajeni. Za stavbe iz rimske antike so značilni predvsem stebri, okrogli loki in svodni oboki – znane primere najdemo v starodavnih termah ali amfiteatru v Rimu. Od prvega tisočletja našega štetja so se arhitekturni slogi spreminjali precej hitreje. Čeprav se je videz stavb skozi obdobja spreminjal – postajale so namreč vedno bolj čudovite ali puristične, se ponašale s kupolami ali trikotnimi zatrepi –, je ne glede na to, kako so se posamezne značilnosti spremenile, ena stvar vedno ostala vez in pomemben sestavni del različnih zgradbe: svetloba. Osvetlitev je bila sprva sestavljena iz sončne svetlobe podnevi in ​​bakel ponoči, vendar so z izumom umetne svetlobe, zlasti od leta 1900 dalje, dodali novo komponento: umetno svetlobo, ki jo kot oblikovalni element za izboljšave celotne infrastrukture lahko uporabimo za še bolj učinkovito poudarjanje arhitekture zgradbe. Ker tudi če Wiebekingovo delo "Bürgerliche - Baukunde" (Meščanska gradnja) omenja, da okna in svetloba, ki skozi njih pade, pomembno vplivajo na notranje prostore, je ta vpliv svetlobe na stavbo in v njej živeče ljudi znatno večji, če sonce ne predstavlja več edinega vira svetlobe.

Švicarsko-francoski arhitekt Charles-Édouard Jeanneret-Gris, zelo vpliven arhitekt 20. stoletja in znan kot Le Corbusier, je prisegal tudi na naslednjo povezavo:

"Arhitektura je spretna, pravilna in veličastna igra gradbenih elementov, zbranih v okviru svetlobe; naše oči so ustvarjene, da vidimo oblike s pomočjo svetlobe: luči in sence razkrivajo oblike."

LE CORBUSIER (1887–1965)

Oblika prostora, stanje stropa, material in barve

– vse to vpliva na dojemanje prostora.

Prostorska oblika

Očitno gre tu za prostorsko obliko. Ali je tloris kvadratni, pravokotni ali morda celo ovalni, zelo vpliva na to, kako nek prostor dojemamo. Prava razsvetljava idealno poudarja prednosti prostora ali deluje v nasprotju z lastnostmi, ki negativno spreminjajo vzdušje v prostoru. Na primer, visoki stropi lahko v povezavi s stenskimi lučmi učinkujejo še bolj dramatično in ozko. Podolgovati prostori lahko kljub temu ob primerni razsvetljavi pričarajo vznemirljivo vzdušje. Z uporabo globoko sevajočih svetilk z reflektorji se svetloba "prebije" v spodnji polprostor, zgornji polprostor ostane temnejši, ker večinoma posredno svetlobo prejema skozi odsevna tla ... ... to pa vizualno zmanjša višino prostora, zaradi česar je svetlo območje videti širše.

Zasnova stropa

Višina sobe vpliva tudi na to, ali oseba ob vstopu v prostor dobi nek prijeten, varen občutek ali občutek impozantne prostornosti. Poleg ustrezne dekoracije lahko ustrezna osvetlitev vpliva negativno ali pozitivno. Pri tem ne igrajo vlogo le postavitev luči in sij svetlobe, ampak tudi barva svetlobe – to je razmeroma topla bela ali hladno bela –, vse to lahko vpliva na občutek, ki ga oseba dobi v prostoru. Pri tem igra pomembno vlogo tudi kakovost stropov: ker lahko betonski stropi na eni strani vplivajo negativno, na drugi pa lahko ustrezno dopolnjujejo minimalističen industrijski videz.

Materiali, barve in stopnje odboja

Tekstura površin in njihove barve lahko ustvarijo tudi določeno vzdušje v prostorih. Naravni zemeljski toni imajo lahko pomirjujoč učinek, lahko pa so tudi dolgočasni. Bela stena lahko vizualno razširi oz. poveča prostor, lahko pa učinkuje tudi hladno in dolgočasno. Na zaznavanje te kakovosti svetloba pomembno vpliva. Barvno obstojnost je mogoče celo izmeriti; izražena je v zelo visoki vrednosti CRI. Vrednost svetlobe CRI> 90 je na primer priporočljiva, če v garderobni omari želite videti razliko med temno modro in črno ali če želi frizer najti popolno barvo za stranko.

Posebnosti

Poleg splošnih značilnosti prostora so tu še arhitekturne posebnosti. Na primer stolpci ali tramovi in ​​obokani stropi.

Povzetek

Svetloba močno vpliva na to, kako dojemamo svojo okolico. Svetloba spremlja človeštvo od ukrotitve ognja. V obliki sonca je bila svetloba že vključena kot pomoč pri izdelavi načrtov iz preteklih stoletij. Današnja arhitektura med drugim temelji tudi na simbiozi svetlobe in prostora. Če torej želite poskrbeti za to,, da se boste v dnevni sobi počutili udobno ali pa da v trgovini z oblačili lahko ločite črno in temno modro barvo, ne načrtujete samo prostorov, temveč tudi ustrezno osvetlitev. Vnaprej je treba tudi odgovoriti na razna vprašanja o vrsti uporabe, pojavnosti dnevne svetlobe in možnih psiholoških učinkih.

global.loading.alt_text
Prosim počakaj...